-
1 potato
[pə'teitəu]plural - potatoes; noun1) (a type of plant with round underground stems (called tubers) which are used as a vegetable.) krompir2) (the tuber or tubers: She bought 2 kilos of potatoes.) krompir•* * *[pətéitou]nounkrompir; American slang "tikva", glava; American slang dolarAmerican colloquially small potatoes — malenkost, nepomembni ljudjeslang quite the potato — v redu stvarto drop s.th. like a hot potato — odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla -
2 very
['veri] 1. adverb1) (to a great degree: He's very clever; You came very quickly; I'm not feeling very well.) zelo2) (absolutely; in the highest degree: The very first thing you must do is ring the police; She has a car of her very own.) povsem2. adjective1) (exactly or precisely the thing, person etc mentioned: You're the very man I want to see; At that very minute the door opened.) prav tisti2) (extreme: at the very end of the day; at the very top of the tree.) čisto3) (used for emphasis in other ways: The very suggestion of a sea voyage makes her feel seasick.) že sam•* * *I [véri]adjective ( verily adverb)pravihe is the veriest vagabund — on je pravi pravcati vagabund; lasten, sam, celómy very son — moj lastni sin, sam moj sinhis very brother did not know him — njegov lastni brat ga ni spoznal; (izza the, this, that ali svojilnega zaimka) ta (oni itd.) isti, pravthe very day I arrived — prav na dan, ko sem prispelit is the very last thing to do — to je prav zadnja stvar, ki jo je treba narediti; čisti, pravi, točenon the very same day — točno istega dne; (redko) legitimen, zakonitII [véri]adverbzelo; prav, zares; v polnem pomenu; bašvery good — prav, v redu, se strinjamvery well — prav dobro, v reduvery much — zelo, izrednomy very own — zares moj, osebno mojit is the very last thing to do — to je res (prav) zadnja stvar, ki jo je treba nareditiI'll do my very utmost — napravil bom prav vse, kar bo v moji moči -
3 row
I [rəu] noun(a line: two rows of houses; They were sitting in a row; They sat in the front row in the theatre.) vrstaII 1. [rəu] verb1) (to move (a boat) through the water using oars: He rowed (the dinghy) up the river.) veslati2) (to transport by rowing: He rowed them across the lake.) peljati v čolnu2. noun(a trip in a rowing-boat: They went for a row on the river.) veslanje- rower- rowing-boat
- row-boat III noun1) (a noisy quarrel: They had a terrible row; a family row.) prepir2) (a continuous loud noise: They heard a row in the street.) vpitje, kraval* * *I [róu]nounveslanje; vožnja, izlet s čolnom na veslaII [róu]intransitive verb & transitive verbveslati; voziti (čoln, koga v čolnu); voziti se v čolnuto row s.o. across the river — prepeljati koga s čolnom čez rekoto row against the tide figuratively veslati proti toku, boriti se s težavamito row s.o. for s.th. — (tekmovalno) veslati s kom za kajI'll row you if you like — tekmoval bom s teboj v veslanju, če hočešto row dry British English colloquially suho (= brez špricanja z vesli) veslatito row wet British English colloquially pri veslanju špricati z veslito row in the same boat figuratively biti v istem položaju, imeti isto usodoto row down s.o. — prehiteti koga v veslanju, preveslati koga (zlasti pri tekmovanju), biti boljši v veslanjuIII [róu]1.nounvrsta; niz; kolona (številk); vrsta hiš; ulica (med dvema vrstama hiš)in rows — v vrstah, po vrsti, zapovrstjo, po redua row of beads — niz biserov, bisernika hard (a long) row to hoe figuratively težak, naporen (dolgotrajen) posel (opravilo, stvar), težka nalogato hoe one's own row figuratively American brigati se za svoje lastne zadeveto set in a row — postaviti v vrsto, razvrstitito sit in the front row — sedeti v prvi vrsti;2.transitive verbpostaviti (posaditi) v vrstah (v eni vrsti); nanizatiIV [ráu]1.nouncolloquiallyvpitje, kričanje, kraval, hrup; glasen prepir, pretep, rabuka, ravs; graja, zmerjanje, oštevanjewhat's the row? — kaj se je zgodilo?, kaj je narobe?, kaj pa je?to kick up (to make) a row — dvigniti, napraviti hrup, kraval; kričati, vpiti, hrupno ugovarjatithey kicked up a tremendous row — dvignili so peklenski hrup;2.intransitive verb & transitive verbcolloquially razgrajati, prepirati se; napraviti (izzvati, povzročiti) hrup, škandal; grajati, (o)zmerjati, levite brati; archaic pretepsti -
4 so
[səu] 1. adverb1) ((used in several types of sentence to express degree) to this extent, or to such an extent: `The snake was about so long,' he said, holding his hands about a metre apart; Don't get so worried!; She was so pleased with his progress in school that she bought him a new bicycle; They couldn't all get into the room, there were so many of them; He departed without so much as (= without even) a goodbye; You've been so (= very) kind to me!; Thank you so much!) tako2) ((used to express manner) in this/that way: As you hope to be treated by others, so you must treat them; He likes everything to be (arranged) just so (= in one particular and precise way); It so happens that I have to go to an important meeting tonight.) tako3) ((used in place of a word, phrase etc previously used, or something previously stated) as already indicated: `Are you really leaving your job?' `Yes, I've already told you / said so'; `Is she arriving tomorrow?' `Yes, I hope so'; If you haven't read the notice, please do so now; `Is that so (= true)?' `Yes, it's really so'; `Was your father angry?' `Yes, even more so than I was expecting - in fact, so much so that he refused to speak to me all day!) tako4) (in the same way; also: `I hope we'll meet again.' `So do I.'; She has a lot of money and so has her husband.) tudi5) ((used to express agreement or confirmation) indeed: `You said you were going shopping today.' `So I did, but I've changed my mind.'; `You'll need this book tomorrow, won't you?' `So I will.') seveda2. conjunction((and) therefore: John had a bad cold, so I took him to the doctor; `So you think you'd like this job, then?' `Yes.'; And so they got married and lived happily ever after.) torej- so-so
- and so on/forth
- or so
- so as to
- so far
- so good
- so that
- so to say/speak* * *[sóu]I.adverbtako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi;1.so so — tako tako, ne dobro ne slaboso as — na isti način kot; tako da (posledica)so... as — toliko... kolikorso be it! — tako bodi! pa dobro! (naj bo!)so far forth — do te stopnje, archaic doslejso far from — nasprotno od, namesto daso fashion American na ta način, takoso help me! — (prisega) tako mi bog pomagaj!so long! colloquially na svidenje!so many — tako mnogi, tolikiso many men, so many minds — kolikor ljudi (glav), toliko mnenjso much — toliko, v tolikšni meriso much for that — toliko o tem, s tem je stvar urejenaso then — torej tako je to; zaradi tegaso to speak — tako rekoč;2.and so on, and so forth — in tako daljeeven so — celó tako, celó v tem primeruif so — če je (to) tako, v takem primeruin so far as... — v toliki meri, da...; toliko, da...in so many words — dobesedno, prav s temi besedamiMr. So-and-so — g. ɔ.Y.quite so — takó je, popolnoma točnowhy so? — zakaj tako? zakaj to?;3.I hope so — upam, daDo you think he will come? -- I think so. — Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).I sent it to you. -- So you did. — Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.Her brother came and so did she. — Njen brat je prišel in ona tudi;4.I avoid him so as not to be obliged to talk to him — izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njimI am sorry to see you so — žal mi je, da vas vidim v takem stanjuit is not so much that he cannot as that he will not — ni toliko, da ne more, kot pa, da nočeis that so? — je to tako? je res? tako? res?you are unhappy, but I am still more so — ti si nesrečen, jaz pa še boljhe was not so sick but he could eat a hearty dinner — ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerjeI found them so many robbers — ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovithat is ever so much better colloquially to je toliko boljeas you make your bed, so you must lie — kakor si si postlal, tako boš spalyou don't say so! — (saj to) ni mogoče!all he said was so much slander — vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanjeI told him everything, so you need not write to him — vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišešI do not want it, so there you are — ne maram tega, da veš (sedaj veš);II.conjunction colloquiallyzaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če leso, that's what it is! — takó je torej to!he annoyed us so that we never asked him again — tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili;III.interjectiontako! narejeno! opravljeno! -
5 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati!
См. также в других словарях:
stvar — stvȃr ž <I i/stvȃrju, G mn stvárī> DEFINICIJA 1. a. svaka konkretna ili apstraktna činjenica zamišljena kao jedinka b. (čega) kao stalna veza u zn. da je nešto ono što kaže riječ uz koju stoji [to je stvar navike] 2. materijalni predmet,… … Hrvatski jezični portal
stvȃr — ž 〈I i/stvȃrju, G mn stvárī〉 1. {{001f}}a. {{001f}}svaka konkretna ili apstraktna činjenica zamišljena kao jedinka b. {{001f}}(čega) kao stalna veza u zn. da je nešto ono što kaže riječ uz koju stoji [to je ∼ navike] 2. {{001f}}materijalni… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uredíti — ím dov., urédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv ♦ mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu // v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pítānje — pítānj|e sr 1. {{001f}}riječi ili rečenice kojima se pita ono na što se očekuje odgovor [postaviti ∼e; uputiti ∼e]; upit 2. {{001f}}ono o čemu se govori, raspravlja, ono čemu se traži rješenje [žensko ∼e]; problem, tema ∆ {{001f}}bolno ∼e problem … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pitanje — pítānje sr DEFINICIJA 1. riječi ili rečenice kojima se pita ono na što se očekuje odgovor; upit [postaviti pitanje; uputiti pitanje] 2. ono o čemu se govori, raspravlja, ono čemu se traži rješenje; problem, tema [žensko pitanje] SINTAGMA bolno… … Hrvatski jezični portal
tȃj — (tȃ ž, tô sr) zam. (pokazna) 〈G tȍgā (tê), D tȍmu/tòmē (tôj), I tîm (tôm), N mn tî (tê, tȃ)〉 1. {{001f}}a. {{001f}}ukazuje na pojam u blizini ili uopće u sferi sugovornika b. {{001f}}ukazuje na nešto što je spomenuo sugovornik ili o čemu je… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
taj — tȃj zam. (tȃ ž, tȏ sr) <G tȍgā (tȇ), D tȍmu/tòmē (tȏj), I tȋm (tȏm), N mn tȋ (tȇ, tȃ)> (pokazna) DEFINICIJA 1. a. ukazuje na pojam u blizini ili uopće u sferi sugovornika b. ukazuje na nešto što je spomenuo sugovornik ili o čemu je osoba… … Hrvatski jezični portal
stróg — a o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄) 1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo // ki izraža, kaže zahtevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vesèliti — (se, čemu, koga, što) nesvrš. 〈prez. vesèlīm (se), pril. sad. vesèlēći (se), gl. im. vesèljēnje〉 pokazivati opće dobro raspoloženje na neki povod, reagirati radosno, biti u dobrom raspoloženju, s radošću i naklonošću očekivati koga ili što… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika